[SlovLit] Časi jemljejo dosežke ...

[Miran Hladnik]

... in zgleda, da smo prišli v čas, da vzamejo tudi Primorska srečanja.
Odreka se jim razne subvencije, Ministrstvo za kulturo previdno dozira
svojo finančno infuzijo, lokalne oblasti postajajo objestne do kulture,
naravna enotnost primorskega prostora se umetno parcelizira na interesne
fevde. Sveža kri priteka po kapljicah.  Mrtvec sicer živi, a reviji se
majejo temelji. A kdo sploh še ve, da je to edina kulturniška revija, ki
izhaja že desetletja in pokriva celoten slovenski kreativni prostor
zahodnega roba? Sega tudi čez, v lager Imperija. Je komu mar, da se
odpirajo vsakršne tematike, pokriva literarne dosežke prvopišočih in
uglednopišočih avtorjev, da na straneh revije živi celotna kulturna
>mizanscena< regij, ki mejijo na romanski svet in so v jedru ogrožene,
dane na razpolaganje drugim. Po jeziku, po organizaciji, po življenju
obče?

Ko bo nekega dne Mladoprimorec ustrelil tujega princa, ki bo gostoval v
Gorici ali Kopru in kazal znake, da se sprehaja po domači zemlji, bo
zgodovina rekla: To je zato, ker je pred časom zamrla ločnica med
kulturami, jeziki in nacijami. Imeli so revijo, pa je niso znali
obdržati, revijo, ki je bila pravi mejnik v ključnem  trenutku, ko so
meje postale le še trase  trgovskega imperija združene Evrope. Prav jim
je. Imeli so, zapravili so, ne zaslužijo si drugega kot anarhijo! 

Pojasnilo: Revija Primorska srečanja je v hudi stiski. Nemirna ura je
predsmrtna. Bo kanil sr(e)čni lek? Prosim, pomagajte s svojim podpisom
in nam zagotovite zaledje, ko bomo naskočili odgovorne institucije. 

 
Jože Štucin, literarni urednik PS