[SlovLit] veliki slovar tujk

[Igor Kramberger]

Dober dan vsem,

v petek sem v svoji knjigarni naro'cil dva izvoda "Velikega slovarja 
tujk", ki bo predvidoma iz'sel 20. septembra letos. Razloga za to 
dejanje: v nabiralniku sem na'sel A3-zlo'zenko, kjer sem izvedel, kdo 
so sodelavci pri slovarju, in v knjigarni so mi dali vzorec slovarja 
z nekaj gesli pod 'crko Z.

Ker je v dopisovalno skupino SlovLit v'clanjena tudi glavna urednica 
slovarja, upam, da bomo lahko dobili kak'sno pojasnilo kar iz prve 
roke.

1.
Seznam sodelavcev pri slovarju sem primerjal s seznamom v SP2001 -- 
ena sama oseba je navedena pri obeh projektih: Milena Hajn'sek-Holz 
kot redaktor-lektor.

Nisem opravil podrobne primerjave s seznami, ki so del SSKJ, 'ceprav 
je v prospektu za slovar tujk omenjeno dolgoletno delo, kar dopu's'ca 
predvidevanje, da bi se lahko prekrivali terminolo'ski svetovalci za 
SSKJ s sodelavci pri slovarju tujk. Kako je v resnici s tem?

2.
V vzorcu slovarja so omenjena nekatera podro'cja vednosti, ki so jim 
posvetili posebno skrb -- in ki se ne ujemajo s seznamom podro'cij v 
SP2001, v nekaterih primerih pa gre verjetno za druga'cno razmejitev 
strok. Je bila izbira podro'cij hote drug'acna? Kako je utemeljena?

3.
V vzorcu najdemo predstavitev zgradbe geselskega 'clanka. Opazimo, da 
se sestavine 'clanka ne ujemajo ne z zgradbo v SSKJ ne v SP2001, kar 
je do neke mere razumljivo. Slovar tujk vsebuje razlago izvora besed, 
v'casih tudi njihovo 'casovno /krajevno vme's'cenost; razen tega je 
poudarek na opisu pomenov, ni pa primerov rabe v zvezah.

Kar je presenetljivo, je, da so istovrstne sestavine geselskega 
'clanka deloma poimenovane druga'ce kot v SP2001. Zakaj?

4.
Besede, ki so v vzorcu navedene kot gesla pri 'crki Z, sem sku'sal 
najti v SP2001, v SSKJ (v enem zvezku, Ljubljana 1994) in v 
Besedi's'cu slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (Ljubljana 
1998).

Prekrivanje je bilo pri prvih treh straneh minimalno. Ker bo imel 
slovar skoraj 1.300 strani, torej samo dobrih 100 strani manj kot 
*slovarski* del pravopisa SP2001, se mi je zastavilo vpra'sanje, ali 
je to slovar, ki na poseben na'cin obdeluje v sloven's'cini 
*uporabljane* tujke, ki bi jih vsaj pravopis moral prav tako 
vsebovati, vsaj v delu od crke 'Na' naprej, ali pa gre za 
*komplementaren* priro'cnik s svojim besedi's'cem.

Primerjava sodobnih leksikonov in slovarjev tujk je v vzorcu navedena 
kot bistvena oblika zbiranja in izbiranja besed. A meni se je po treh 
straneh primerjave zdelo, kot da gre prete'zno za priro'cnik, 
namenjen ugankarjem, ali za posebno, jezikoslovno prirejeno verzijo 
"sove", torej Leksikona CZ. Po katerih kriterijih so bile torej 
izbrane besede (besedne zveze), uporabljene za gesla in podgesla? 
Kolik'sna rabnost v sloven's'cini je morala biti ugotovljena / 
potrjena?

5.
V primerih, ko sem na'sel geslo v vzorcu in v SSKJ, sem opazil, da 
sega ujemanje razlag od komplementarnosti, na primer pri geslu 
'zeta', do razhajanj, ki vzbudijo nelagodje z vpra'sanjem, katera 
razlaga je pravilnej'sa / ustreznej'sa (zahteva manj predznanja ali 
druga'cno): 'zar' ali 'zeolit'. Kako so nastajale razlage? Kateri naj 
bolj verjamemo, kadar se v dveh priro'cnikih razhajata?

6.
V precej primerih je na koncu geselskega 'clanka dodana oznaka 
podro'cja, na katerem se geslo predvsem uporablja kot pojem (SP2001 
bi najbr'z dodal oznako: knji'zno neob'cevalno)-- oznaka je 
natisnjena s kapitelkami. Ponekod pa je podro'cje navedeno v oklepaju 
z navadnim slogom pisave. V 'cem je razlika? Ali gre zgolj za 
nedokon'cane korekture pri vzorcu?

Vsekakor me zelo zanima seznam kratic -- verjetno pa bo na za'cetku 
tudi lo'cen seznam okraj'sav in podro'cij.

7.
Kako so pripravljalci slovarja tujk do'ziveli / razumeli dosedanjo 
razpravo o SP2001? Pri'cakujejo podobne pripombe? Ali pa so njihove 
zadrege druga'cne vrste?

Za konec:
V knjigarni so mi povedali, da slovar tujk po 'stevilu prednaro'cil 
'ze lovi za rep 'stevilo pri SP2001, kar velja za precej'snje 
presene'cenje. Moja skromna, v veliki meri naklju'cna primerjava pa 
ka'ze, da zna biti slovar tujk predvsem komplementaren priro'cnik, 
torej v manj'si meri prese'cen, kot bi se lahko marsikomu zdelo. Kar 
seveda upravi'cuje pravo'casno naro'cilo.

Lep pozdrav,

-- 
Igor
-----
kramberger na uni-mb.si