[SlovLit] elektronski odziv

Sob Mar 9 15:12:48 CET 2002

Dober dan,

soncno sobotno popoldne se za'cenja, po lepem sprehodu do hrib'cka, 
ki mu v Kamniku pravijo Jama, ker gre za zasuto smeti's'ce, in okrog 
njega nazaj po sredini polja domov sem primerno razpolo'zen za 
komentiranje obse'znega 'clanka, ki je bil objavljen 4. marca 2002 v 
Delovi prilogi Knji'zevni listi. Na straneh 8 in 9 je Jo'ze 
Topori'si'c z bibliografsko skrbnostjo predstavil javne odzive na 
izid Slovenskega pravopisa 2001. K pisanju me spodbuja tudi 
v'ceraj'snje in dana'snje branje knjige, ki sem jo dobil v roke z 
zamudo. Prej'snji teden sem med pospravljanjem delovne sobe odkril 
neodprto kuverto in v njej ponudbo, da bi lahko do 15. oktobra lani 
kupil knjigo "'SUSS 1998--2000" z 20 % popustom . Zdaj sem pla'cal 
sicer polno ceno, a mi nikakor ni 'zal -- ob'zalujem zgolj to, da 
tega projekta nisem opazil 'ze prej in ga priporo'cil vsem, ki 
odgovorno uporabljajo pri svojem delu slovenski jezik, a niso 
slovenisti po izobrazbi.

'Studentska zalo'zba, Ljubljana, ISBN 961-6356-40-2 
<http://www.knjigarna.uni-lj.si>

Topori'si'c se na koncu 'clanka ni samo podpisal, temve'c je navedel 
tudi svojo funkcijo pri pravopisu. 'Ce primerjamo ta podatek z 
naslovno stranjo v pravopisu, opazimo, da je pri 'clanku zo'zil svoje 
podro'cje vodenja in odgovornosti zgolj na slovarski del pravopisa. 
Kljub vsemu pa je s tem dopolnilom nakazal, da niso zapisana zgolj 
osebna stali's'ca avtorja 'clanka.

'Ceprav je vsebina raz'clenjena z dvema mednaslovoma, se mi zdi za 
komentiranje nujna bolj natan'cna delitev vsebine. Utrnili so se mi 
naslednji komentarji.

1.
Odzivi

Na za'cetku so z bibliografsko pedantnostjo popisani 'casopisni 
odzivi na izid pravopisa, omenjena pa sta tudi dva televizijska 
nastopa. Zato presene'ca, da ni omenjen zapis Marka Jesen'ska, ki se 
je v 'Solskih razgledih podpisal kot predsednik Slavisti'cnega 
dru'stva Slovenije: (Pre)dragi Slovenski pravopis. 'Solski razgledi, 
8. 12. 2001, 'st. 19, str. 5. V isti 'stevilki je bila objavljena 'se 
kratka anketa s 3 izjavami. Prav pogre'sam v seznamu tudi navedbo, da 
so v januarski 'stevilki slovenske izdaje Playboya uvrstili 
Topori'si'ca med mo'ske, ki so v teh krajih zaznamovali leto 2001 -- 
on s pravopisom.

Prav posebej pa pogre'sam v seznamu odzivov vse elektronske 
prispevke, vsaj tiste, ki so bili raz'sirjeni v dopisovalni skupini 
SlovLit in deloma posredovani pravopisni komisiji. Glede na e-pismo, 
ki sem ga prejel, namre'c domnevam, da Topori'si'c vsaj pozna moja 
vpra'sanja in predloge:

*****
Date: Thu, 29 Nov 2001 07:35:41 +0100
From: pravopis.isj na zrc-sazu.si
Subject: Obvestilo
To: kramberger na uni-mb.si
MIME-version: 1.0
Priority: normal
Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si

Spostovani,
zahvaljujemo se Vam za Vasa vprasanja in se opravicujemo za  zamudo 
pri odgovoru.
Posredovali smo jih uredniskemu odboru pravopisne komisije, ki se  bo 
sestala v decembru.

Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa
*****

Podrobneje se je avtor analize javnih odzivov posvetil anketi, ki je 
bila objavljena v Delu. -- a omenja samo prva dva dela od *treh*: 
Delo, sreda, 12. 12. 2001, str. 8, petek, 14. 12. 2001, str. 8 in 
sobota, 15. 12. 2001, str. 7, ko je bilo objavljenih 'se 5 odgovorov, 
torej skupaj 17. Ne vem, ali avtor ni razumel odgovora A. Bergerja 
ali pa se spreneveda, a Bergerjev odgovor ravno tako kot Kovi'cev 
jasno izra'za tako veselje, da slednji'c imamo nov pravopis, kot 
spo'stovanje do izdelovalcev pa tudi modro zadr'zanost pogostega 
uporabnika, ko gre za upo'stevanje.

2.
Priimki in urbanost

'Ceprav so bili do uvrstitve 'zenskih oblik priimkov kriti'cni zelo 
razli'cni avtorji, je Topori'si'c nepopustljiv v zagovarjanju tega 
dejanja. In v 2. pojasnilu J. Bav'carjevi je zapisana klju'cna 
trditev: s pomo'cjo 'zenskih oblik priimkov je v pravopis zajet 
"del'cek tistega jezikovnega bogastva, ki je danes bolj 'zivo na 
pode'zelju, vendar ga ni mogo'ce kar po'cez imeti za nare'cno".

Na eni strani naj bi bilo s tem dose'zeno uravnove'senje s slengizmi 
iz mestnega okolja; na drugi strani se zdi, da gre za podoben pojav, 
kakor je mu'cil urednike zbranih del slovenskih klasikov: kaj 
narediti z arhaizmi in dialektizmi v njihovih besedilih -- s'casoma 
so postali posebna vrednota, katere pomen je urednik pojasnil v 
svojih opombah.

Obenem pa je stilna oznaka *ljud.* dobila s Topori'si'cevimi poudarki 
posebno vrednost, ki morda pojasni tudi zaporedje socialnozvrstnih 
oznak v to'cki 1060 v pravilih: privzdig., knj. pog., ljud., neob'c., 
neknj. pog., neknj. ljud. Oznako *neob'c* namre'c najpogosteje 
najdemo pri pojmih -- in ker oznake vzbujajo ob'cutek, da z rabo 
tak'sne besede odstopamo od knji'zne norme, imajo mnogi pisci in 
bralci slovenskih strokovnih / znanstvenih besedil slab ob'cutek, ker 
v tolik'sni meri uporabljajo besede, ki niso ob'cevalne. Konec koncev 
zaporedje oznak dopu's'ca sklep, da so samo prvi trije primeri 
variacije znotraj zbornega ali knji'znega jezika. Medtem ko za pojme, 
ki so vsekakor del urbanosti ravno toliko kot slengizmi iz mestnega 
okolja, to o'citno ne velja -- 'ceprav se za urbanost zdi prav 
ob'cevanje izrazita zna'cilnost.

3.
Iz'crpna odgovora

Dvema odzivoma se je Topori'si'c posebej skrbno posvetil: zapisu I. 
Geistra in zlasti intervjuju z M. Stabejem.

Zakaj je deset besed, ki jih je omenil I. Geister, tako podrobno 
analiziral po besedotvorni plati, mi ni jasno. Polovico besed najdemo 
v SSKJ ali neposredno ali z zelo sorodnimi besedami. Torej bi lahko 
bil odgovor kratek in preprost: kolikor gre za zajemanje besed, za 
dokumentiranje poimenovalnih zmo'znosti sloven's'cine, naj Geister 
predlaga dopolnitve za 2., predelano in raz'sirjeno izdajo SSKJ; 
kolikor pa gre za *pravopisno* zahtevne (vklju'cno s pravore'cjem) 
izraze, potem pa seveda ni na mestu njihovo besedotvorno 
raz'clenjevanje, temve'c zgolj pojasnilo, kako ravnati z njimi v 
te'zavnih sklonskih oblikah. Pripomnim lahko, da je implicitno, torej 
z obliko odgovora uporabnikom sloven's'cine pripisana (in 
dopu's'cena) precej'snja zmo'znost (in pravica): da namre'c sami s 
pomo'cjo zgledov in pravil prihajajo do re'sitev v primerih, ki niso 
zajeti v slovarskem delu pravopisa.

'Se manj pa mi je jasno, zakaj je posvetil stolpec in 'cetrt svojega 
odgovora nekomu, ki ga kara, ker se kot mlad docent ne udele'zuje 
znanstvenih sre'canj. 'Ce gre za zagovor knji'znosti kot sredi's'cne 
norme, potem bi bilo dobro, da bi Stabeju predlagal ogled gledali'ske 
predstave Pigmaliona -- namesto ogleda filma.

Sam pa sem si danes ogledal naslovne strani treh priro'cnikov, ki so 
po svoji namembnosti podobni SP 2001: Duden. Die deutsche 
Rechtschreibung. 21. izdaja iz leta 1996; The Chicago Manual of 
Style. 14. izdaja iz leta 1993 in MLA Handbook for Writers of 
Research Papers. 5. izdaja iz leta 1999. Samo v tretjem primeru je 
avtor naveden na sami naslovni strani, a zgolj z imenom in priimkom 
-- in s precej bolj zadr'zano tipografijo kot v SP2001. V Dudnu je na 
levi, torej na raz'sirjeni naslovni strani najprej naveden znanstveni 
svet Dudnove redakcije, sledijo imena 'stirih klju'cnih oseb. Znano 
je, da je v Nem'ciji dokaj sporno to razmerje med zasebno 
zalo'zni'sko in jezikoslovno ustanovo in njeno vlogo pri dolo'canju 
knji'zne oz. jezikovne norme (prim. von Polenz, Die deutsche 
Sprachgeschichte. III. del). V ameri'skem priro'cniku, po katerem 
pisci pose'zejo, ko jim zmanjka vsakr'sna druga "pravopisna" opora, 
je "managing editor" naveden 'sele na deveti strani kot avtor 
predgovora. Zato pa je v predgovoru poudarjeno, kako 'ze sto let v 
zalo'zbi University of Chicago Press zbirajo gradivo in re'sitve, s 
'cimer je za'cel mlad korektor. Spreminjanje izdaj pa odseva 
spreminjanje uporabljanih tehnologij in modrost nabranih izku'senj.

4.
Umestnost pripomb

Nekaj manj'sih predlogov, zapisanih v javnih odzivih, je Topori'si'c 
pripravljen sprejeti v prvo naslednjo popravljeno izdajo. A temeljni 
ton njegovih odgovorov je mogo'ce strniti v o'citek, da kritiki 
preve'c lahkotno, s preslabo podprtostjo svojih trditev ali iz 
nevednosti izrekajo o'citke na ra'cun novega pravopisa. Pri svojih 
odgovorih pogosto primerja novi pravopis s prej'snjimi, kar je 
zagotovo najbolj'si del njegovega 'clanka.

A vendar se spra'sujem, 'ce sta zadnja dva stolpca (od 'sestih) res 
smiselno izrabljena. Zdi se mi, da bi lahko na to mesto vklju'cil 
odgovore tistim, ki so / smo se potrudili in smo svoja vpra'sanja 
podprli s primerjavami in navedbami primerov. Prav tako se mi zdi, da 
obstaja zrno resnice v o'citku, da so bila ra'cunalni'ska orodja 
premalo ali preslabo izkori's'cena -- in da obitje vseh javnih 
elektronskih odzivov to tudi potrjuje.

Zmagoslavni sklep, da so morali po 14 dnevih za'ceti dotiskovati 
naslednjih 10.000 izvodov, pa je avtorjeva nekak'sna Pirova zmaga. 
Kajti dvomim, da bodo v ta dotis vnesli kakr'senkoli popravek. Jasno 
je, da je mogo'ce prodati priro'cnik, kakr'sen je pravopis, v izjemni 
nakladi -- saj so klasi'cne slovenske pisatelje v zbirki Na'sa beseda 
ali pred leti roman Pesem ptic trnovk prodajali v nakladah med 30.000 
in 40.000 izvodov, sicer'snje slovenske naklade pa se -- z izjemo 
kuharskih knjig -- gibljejo med 600 in 2.000 izvodi.

Kar me moti, je cena izvoda. Topori'si'c izrecno zagotavlja, da 
nih'ce ni bil dvakrat pla'can. Ker je bila kon'cna verzija pravopisa 
verjetno izro'cena zalo'zbi na disketi (v prenesenem pomenu, upam, da 
je bil v resnici pravopis zape'cen na CD-ROM) in ker gre za eno samo 
barvo tiska in ker ni bil uporabljen biblijski ali kak'sen poseben 
papir (v kolofonu ni navedeno niti to, da je bil uporabljen trajen 
papir brez kislin, kar je na meji sprejemljivosti), se zdi, da je 
prodajna cena precej vi'sja od proizvodne. Redko je mogo'ce v teh 
krajih fiksne (in v tem primeru relativno nizke) tiskarske stro'ske 
deliti s tolik'snim 'stevilom izvodov.

Lep pozdrav,

-- 
Igor
-----
kramberger na uni-mb.si
  - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Date: Thu, 28 Feb 2002 09:56:38 -0800 (PST)
From: AnchorDesk <Online#3.6729.51-rY40Oo-zhgT1.1 na newsletter.online.com>
Subject: Hey, desktop Linux fans: Buy a Mac... or just go away (ANCHORDESK)

_____________________DAVID COURSEY_____________________

HEY, DESKTOP LINUX FANS: BUY A MAC... OR JUST GO AWAY

     A small group of AnchorDesk readers moan at decibel levels
          way in excess of their importance. They're Linux-on-the-desktop
          fans. I've never understood why they hate me so much. So
          today I'm giving them a real reason to despise me, while
          suggesting an alternative we could both support.

http://clickthru.online.com/Click?q=66-kDo_IyW0FsQfSOxsWoiwXbxYERRR

_____________________YOUR TALKBACK_____________________

David Morgenstern

     WOULD YOU EVER TRY A MAC? DON'T COUNT ON IT

     Some of you Windows users want nothing to do with a Mac,
     while others appreciate the differences between the
     platforms. All in all, Coursey's month-long Mac examination
     is getting to you. David rounds up your responses.

http://clickthru.online.com/Click?q=bb-yT44QYZWRtv6TFQR4U1gNLqVW9RR