[SlovLit] pojmi in umevanje

[Igor Kramberger]

Vsem dober dan,

pred dnevi me je prijateljica v e-pisemcu vprasala, ce s*e zmeraj 
brskam po SP 2001, odpisal sem ji, da ne, ker imam prevec drugega 
dela. A vceraj mi je druga prijateljica poslala vprasanje in prosnjo, 
zaradi katerih sem ponoci znova brskal po SP 1962, SSKJ in SP 2001. 
Ker so bile najdbe zame dovolj presenetljive, jih posredujem v sirso 
vednost -- morda mi celo kdo odgovori.

Ko sem takoj po izidu pravopisa napisal komentar k poglavju o 'Vrstah 
tiska', sem se posvetoval glede izrazja s prijateljico, ki je letos 
oktobra na Filozofski fakulteti zagovarjala disertacijo s temo 
'zgodovinski razvoj knjizne tipografije'. Vceraj me je obvestila, da 
naj nje ne sprasujem vec za pojasnila o tipografskih resitvah in 
razlagah v SP 2001, ker se reva med njimi ne znajde najbolje.

1.
Ogledala si je poglavje, ki ga v SP 1962 s*e ni, pojavilo pa se je 
prvic v pravilih za SP '90 in dozivelo pregled z razsiritvami za 
sesto izdajo v SP 2001: 'Priprava tipkanega besedila za tisk'. 
Uvrstitev poglavja, kako oznacimo tipkopis za stavca v tiskarni, se 
je zgodila v najbolj primernem trenutku -- takrat, ko so zaceli 
pisalni stroji izginjati. V predgovoru k svoji magistrski nalogi sem 
leta 1990 zapisal, da sem jo natipkal s svojim malce cudeznim 
pisalnim strojem; v predgovoru k disertaciji pa sem leta 1993 
zapisal, da si ne predstavljam vec, kako bi jo napisal brez 
racunalnika. Kar lepo potrjuje dejstvo, da pravopis neizogibno 
konservira malce preteklo stanje.

Prijateljico je v tem poglavju (tocka 1137 na straneh 209 in 210) 
zbodla preglednica za oznacevanje, v kateri najdemo 'petit' in 
'manjsi petit'. Zanjo je pac petit natancno dolocen velikost crk 
(pisave), zato ne ve, kaj bi bil 'manjsi petit'. 'Petit' je 8 pik, 
'manjsi petit' bi torej lahko pomenilo: kolonel, nonpareille, perl 
(7, 6, 5 pik). SSKJ namrec 'petit' razlozi izjemno zanimivo: 
"tiskarska crka, po velikosti med kolonelom in borgisom".

Vendar mislim, da je treba celoto razumeti povsem drugace -- kot 
trcenje dveh izkustev. Odstavek pred tabelco je namrec zgovoren. V 
njem se med dvem pomisljajema pojavi sintagma 'program za tiskalnik'. 
In res je bil prvo nadomestilo za pisalni stroj pred uveljavitvijo 
osebnih racunalnikov 'IBM Composer', pisalni stroj za krmiljenje 
izpisa, shranjenega na magnetnih karticah. Dvomim pa, da so 
sestavljalci SP 2001 sedeli pred teletype terminali, ko so vnasali 
gradivo z listicev v racunalnik -- Jakopinovi sedanji programi tega 
pac ne predvidevajo vec kot orodje (hardware).

Zato sem preprican, da je s 'petit' in 'manjsi' petit' misljeno 
dejstvo, da urejevalniki avtomaticno prilagajajo velikost crk in 
vrstice v opombah glede na osnovno besedilo -- gre za privzete 
vrednosti, o katerih uporabniki niti ne razmisljajo. Nekoc, v casih, 
ko moja prijateljica zaradi svoje mladosti s*e ni pisala, smo pac s 
'petit' in 'kompres' ozacevali v tipkopisu tiste dele besedila, ki 
naj bi bili postavljeni z manjsimi crkami in bolj zbitimi vrsticami.

2.
V povsem drugo smer razmisljanja me je prijateljica spravila z 
vprasanjem, kaj pomeni okrajsava 'neobc*'.

Tocka 3 na straneh XII--XV vsebuje v abecednem zaporedju 'Krajsave in 
slovarske oznake', kjer izvemo, da 'neobc*' pomeni 'knjizno 
neobcevalno': obstaja torej jezikovna prvina, ki je ne uporabljamo za 
sporazumevanje (obcevanje), kar je sicer primarna funkcija jezika.

No, *nekatere* krajsave so razlozene s*e na enem mestu v pravilih -- 
skoda, da niso nekako oznacene v tej splosni preglednici: v tockah 
1060--1066. V teh tockah krajsave niso vec razporejene po abecedi, 
temvec po hierarhicnem, morda celo vrednostnem zaporedju.

V tocki 1060 na str. 129 izvemo: "'neobc*' -- prvina knjiznega 
jezika, ki je ne uporabljamo v navadnem sporocanju, ampak zivi bolj 
iz izrocila knjiznega jezika". Tocka 1060 je del poglavja 'Oznake za 
zvrsti, stil in drugo' (tocka 1059), zato sem si ogledal razlagalne 
tocke, v katerih je opisan knjizni jezik (tocke 1046 do 1054), vendar 
v njih pojma 'neobcevalen' nisem nasel. Zgolj v tocki 1047, ki je 
posvecena 'knjizni zborni zvrsti', sem nasel kot del povedi za 
podpicjem naslednje: "zive prvine zbornosti lahko spremljajo tudi 
prvine knjiznojezikovnega izrocila".

Kar pomeni, da lahko poglavje o pripravi tipkanega besedila za tisk 
razumemo kot izrocilo, ki ni namenjeno obcevanju.

3.
Pri mnogih geslih pa se pojavlja s*e ena krajsava 'pojm.', ki pomeni 
'pojmovno', kar je nenavaden izraz, ki bi lahko pomenil 'kategorijo' 
ali 'terminus technicus' ali pa tudi karkoli tretjega. Znova sem 
pregledal poglavje 'Oznake za zvrsti, stil in drugo' -- in to 
dvakrat, da ne bi krajsave spregledal, ko niso abecedno razporejene 
--, vendar brez haska.

Zato pa sem nasel nekaj drugega. Na strani 128 v uvodu k pojasnitvi 
oznak najdemo naslednje pojasnilo: "Sopomenke (sinonimi) brez 
oklepaja, dodane posameznim besedam, [...], nakazujejo nevtralno ali 
navadnejso moznost, ce pa je sopomenka v oklepaju, kaze samo 
enakovredno ali manj navadno domaco vzporednico prevzeti besedi".

Kadar naletim na krajsavo 'neobc*' in je geselski besedi dodana 
sopomenka brez oklepaja v kurzivi, se moram torej zdrzniti in 
vprasati, ali smem uporabiti neobcevalni izraz ali ne -- predvsem se 
vprasam, kaj bo na tem mestu naredil lektor, ki bo bral besedilo za 
menoj.

Kajti krajsava 'neobc*' pomeni, da je "beseda [...] stilno ali 
zvrstno [...] zaznamovana". Ker je zaporedje krajsav hierarhicno in 
je 'neobc*' sele na cetrtem mestu, za 'privzdignjeno', 'knjizno 
pogovorno', in 'ljudsko', bo ta krajsava gotovo vzbudila sum pri 
vsakem vestnem lektorju.

A kaj naj naredim v primeru, ko je geselski besedi dodana krajsava 
'pojm.', ki ji prav tako sledi sopomenka brez oklepaja v kurzivi? Ali 
so pojmi, kategorije, termini technici kar po vrsti in samoumevno 
stilno zaznamovani?

SP 1962 je zapisal:
kurziva -- lezeca, posevna, nagnjena pisava (te tri besede so v 
kurzivi, kar pomeni po navodilih na strani 6: razlago)

SP 2001 ima zapisano:
kurziva pojm. lezeci tisk, lezeca pisava (ti dve dvojici sta v 
kurzivi, ki ima v tem pravopisu poseben pomen, strozji kot v SP 1962)

Kar je najbolj zabavno, pa je, da so v svincenih casih tiskarstva 
poznali *tri* slovenske izraze za kurzivo, v racunalniski dobi pa 
poznajo samo enega, ceprav bi lahko razlikovali lezeco pisavo 
(italic) in nagnjeno pisavo (slanted), ki bi bili obe zajeti s pojmom 
'kurziva', kar bi tudi upravicevalo krajsavo 'pojm.' -- in bilo v 
skladu s tehnicnimi zmoznostmi in (tudi tipografskim barbarstvom).

Vendar se zdi, da so pri pripravi pravopisnega slovarja sodelovali 
ljudje, ki o nekaterih stvareh pac nimajo razciscenih pojmov -- pri 
SSKJ je bil vsaj dodan seznam terminoloskih svetovalcev, ki ga pri SP 
2001 pogresam.

Lep pozdrav,

Igor
-----
kramberger na uni-mb.si