[SlovLit] Za dvopredmetni studij

[Babič Matjaž]

Spoštovani,

Nekaj misli k razpravi o dvopredmetnem študiju na FF in ob zelo izčrpni
predstavitvi g. Mihevca:

1.) Dvopredmetni študij na FF se mi zdi predvsem prednost in ne obremenitev.
Pospešuje interdisciplinarnost in omogoča študentu dovolj podrobno in
poglobljeno spoznati vsaj dve izmed številnih strok na FF. Izključno
enopredmetni študij bo proizvajal diplomante, ki bodo sicer vedeli vse o
svojem področju, a zelo malo o čemer koli drugem. Morda se bodo taki
diplomanti prej kot diplomanti dvopredmetnega študija nagibali k
precenjevanju lastne stroke in podcenjevanju drugih.

2.) Resda večina diplomantov poučuje samo en predmet, a upal bi si trditi,
da tudi tistih, ki počujejo oba predmeta, ki so ju študirali, ni ravno
zanemarljivo malo. Resda je dovolj dela na večjih šolah v Ljubljani, a čisto
drugače je na manjših šolah zunaj Ljubljane.
Sedanja rešitev je med drugim koristna za pouk "manjših" predmetov, predvsem
klasičnih jezikov, ruščine, nemara ponekod tudi španščine ali celo
francoščine. Če na FF ukinemo dvopredmetni študij, bodo našli diplomanti teh
smeri učiteljsko mesto samo v Ljubljani in morda Mariboru, saj bo drugod
zanje premalo ur. Tako - recimo - na gimnaziji v Trbovljah ali Slovenj
Gradcu nikoli ne bo učitelja za ruščino, ker bi bilo treba imeti za celo
urno obveznost najmanj dve paralelki skozi vsa štiri leta. Pri tem prav nič
ne pomaga, da je ruščina maturitetni predmet.
Dodatna dobra stran dvopredmetnega diplomanta bo prišla do izraza v (ne tako
daljni) prihodnosti, ko bo dijakov manj in ko se gimnazije ne bodo tako
otepale kandidatov za vpis, kot se jih danes. Takrat se bo,  ko se bo
zmanjšalo število dijakov in razredov, gotovo moralo zmanjšati tudi število
učiteljev. Najbrž se bodo laže obdržali tisti, ki bodo usposobljeni za
poučevanje več predmetov in bodo lahko v stiski prevzeli tudi uro ali dve
česa drugega.

3.) Rešitev, ki jo g. Mihevc navaja pod točko 3, je gotovo mikavna, a je žal
neizvedljiva iz več razlogov:
- Na FF bi bilo možnih kombinacij na tisoče, gotovo ne bi bile vse
enakovredne in bi jih bilo treba ovrednotiti vsako posebej. Resda je na FF
zastopanih veliko strok, a te so organizirane v oddelke, ki imajo vsak svoje
posebnosti in vsak zase usposobljene učitelje.
- Težko si je predstavljati, da bi lahko študent namesto druge smeri nabiral
predmete kar vsevprek po FF (malo starejše kitajske književnosti, malo
zgodovine slovenske etnologije, malo psihologije dela, malo angleškega
jezika, malo zgodovine novejše svetovne glasbe ipd.). Ti predmeti so namreč
vsak zase del premišljenih in notranje strukturiranih programov in se
izvajajo za študente določenega oddelka, zato zahtevajo določen interes in
določeno predznanje. Brez tega bi študent od predavanja odnesel bistveno
manj kot s predznanjem. Pri predmetu, recimo (dajem primer s svojega
oddelka, a tudi na drugih ni nič drugače), ki se izvaja za študente 3.
letnika smeri Latinski jezik in književnost, se predpostavlja, da študentje,
ki ga obiskujejo, znajo latinsko in da so že prebrali nekaj del iz rimske
književnosti (in o njej) po predpisanem programu. Za študente, ki bi se tega
predavanja udeležili z drugega oddelka, bi bila raven predavanja previsoka
in bi jo bilo treba znižati, če naj bi predmet namenili vsem.
- Če bi sprejeli tako rešitev, bi morali najbrž imenovati komisijo, ki bi
pripravila možne kombinacije, jih ovrednotila in ji določila nazive. Brez
dvoma bi se vse skupaj izteklo tako, da bi skupina že tako preobremenjenih
učiteljev FF poleg vsega dobila še to nalogo, ne da bi bili člani za to
silno zahtevno delo posebej plačani ali da bi bili spričo tega oproščeni
katere koli izmed svojih siceršnjih obveznosti.

4.) Kar zadeva dokončanje študija "drugega predmeta" potem, ko bi se
diplomant že zaposlil, dvomim, da bi bilo tako nadaljevanje študija ob
službi (morda tudi z dvema otrokoma in sitnim možem) enakovredno rednemu
študiju, zlasti ker si je težko predstavljati, da bi se potem kar
'upoštevala' predavanja in seminarji, od katerih je minilo že osmem let ali
še več.

5.) Podaljševanje študija na šest let in več je zares težava, a morda
študijski programi niso edini razlog zanjo. Študij se npr. podaljšuje tudi
na našem oddelku, čeprav se študijski program ni bistveno spremenil.
Vsekakor je študijski priogram hiša iz kart, ki jo je lahko podreti, a teže
postaviti, zato bi morali biti ob krčenju trdno prepričani, da bomo z njim
res kaj dosegli.

S spoštovanjem,

Matjaž Babič