Fw: [SlovLit] Majske spletne novice

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: Aleš Bjelčevič <aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si>
To: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Monday, May 08, 2000 11:27 PM
Subject: Re: [SlovLit] Majske spletne novice


> Sobotne priloge in Johna Brockmana nisem bral. Citirani stavek "Znanost je
> polna idej in vprašanj, literarni svet pa ne" mi ni všeč iz dveh razlogov:
> ker znanost ni vedno polna idej, literatura pa ne vedno prazna idej. Po
> mojem je večina znanstvenega dela reševanje drobnih problemov z več ali
manj
> predvidljivim izidom (pomislimona vse seminarske in diplomske naloge in na
> vsemogoče članke v vseh mogočih revijah). Teoretskih/idejnih inovacij je
> relativno malo (razen če stvar jemljemo vrednostno in rezerviramo naziv
> "znanost" smo za nobelovske dosežke).
>
> Na Miranovo pripombo, da smo bili mnenja, da je bistvo humanistike v
> postavljanju vprašanj, znanosti pa v dajanju odgovorov: ločevanje znanosti
> in humanistike je ozko ameriška navada in nam Evropejcem tuja. Literarna
> zgodovina je znanost in kemija je znanost in fizika je znanost, vendar z
> različno stopnjo teoretske razvitosti (v naštetem vrstnem redu). Ta
> razvitost (izraz ni vrednosten) je odvisna od narave predmeta: fiziko je
> možno stlačiti v zakone, ki zmorejo pojasniti vsako vedenje fizikalnega
> sistema, v kemiji imajo poleg teoretskih zakonov še kup empiričnih pravil,
> ki jih ni mogoče pojasniti z znanimi zakoni, literati pa operiramo
večinoma
> z empiričnimi in redko zakonitimi pravili. Ali je bistvo humanistike v
> postavljanju vprašanj? Po mojem toliko kot v znanosti. Oboji imajo opravka
s
> praktičnimi problemi in s filozofiranjem; slednjega je pri obojih malo. Po
> mojih izkušnjah se recimo slovenisti enako malo zanimajo za "filozofijo
> literarne vede" kot fiziki za filozofijo fizike.
>
> Brockmanov očitek, da humanisti nimajo pojma o naravoslovju, tehnologiji
in
> ekonomiji (mislim, da je to troje za Američane znanost), ne drži. Mislim,
da
> je celo obratno: naravoslovci se manj ukvarjajo z literarno zgodovino,
> filozofijo, lingvistiko ipd. (sem ne štejem laičnega prebiranja
leposlovja).
> Če nič drugega, so samo filozofi o fiziki, kemiji, biologiji, umetni
> inteligenci povedali več lot vsi naravoslovci skupaj o ti. humanistiki.
>
> Kot Evropejcu mi je tuja tudi ideja o nekem kobajagi neprijateljstvu med
> humanistiko in narovoslovjem - za kaj sploh gre? Kako in kje se to kaže
pri
> nas? (Seveda sem že poslušal ameriške predavatelje literature, ob katerih
> smo se zabavali tako Nemci kot Rusi, Slovenci itd., ampak to je specifično
> ameriški problem.)
>
> Kaj pomeni, da se humanistika sklicuje na preteklost in nima vizij? Če
> recimo prav razumem svoje delo, se literarni zgodovinar po definiciji
> ukvarja s preteklostjo, ne pa da se nanjo sklicuje. In kaj pomeni
> vizionarstvo - recimo v biologiji in  matematiki? Napovedati rešitev
nekega
> problema najbrž ne, ker je to po definiciji nemogoče - kaj pa potem?
>
> Tudi če Miran ne bi povedal, da je tale Brockman ameriški humanist, bi
glede
> na njegove izjave to takoj uganil.
>
> Aleš