<html xmlns:v="urn:schemas-microsoft-com:vml" xmlns:o="urn:schemas-microsoft-com:office:office" xmlns:w="urn:schemas-microsoft-com:office:word" xmlns:m="http://schemas.microsoft.com/office/2004/12/omml" xmlns="http://www.w3.org/TR/REC-html40">
<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=iso-8859-2">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 12 (filtered medium)">
<style>
<!--
/* Font Definitions */
@font-face
{font-family:SimSun;
panose-1:2 1 6 0 3 1 1 1 1 1;}
@font-face
{font-family:SimSun;
panose-1:2 1 6 0 3 1 1 1 1 1;}
@font-face
{font-family:Calibri;
panose-1:2 15 5 2 2 2 4 3 2 4;}
@font-face
{font-family:"\@SimSun";}
/* Style Definitions */
p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal
{margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";}
a:link, span.MsoHyperlink
{mso-style-priority:99;
color:blue;
text-decoration:underline;}
a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed
{mso-style-priority:99;
color:purple;
text-decoration:underline;}
span.EmailStyle17
{mso-style-type:personal;
font-family:"Calibri","sans-serif";
color:windowtext;}
span.EmailStyle19
{mso-style-type:personal-reply;
font-family:"Calibri","sans-serif";
color:#1F497D;}
.MsoChpDefault
{mso-style-type:export-only;
font-size:10.0pt;}
@page Section1
{size:612.0pt 792.0pt;
margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt;}
div.Section1
{page:Section1;}
-->
</style>
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapedefaults v:ext="edit" spidmax="1026" />
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapelayout v:ext="edit">
<o:idmap v:ext="edit" data="1" />
</o:shapelayout></xml><![endif]-->
</head>
<body lang=SL link=blue vlink=purple>
<div class=Section1>
<p class=MsoNormal>Vabim vas na 7. predavanje iz sklopa "Kolokviji na
IJS" v letu 2009/10, ki bo <strong><span style='font-family:"Calibri","sans-serif";
color:red'>v sredo, 3. marca 2010, ob 13. uri </span></strong><span
style='color:red'>v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan«</span>
na Jamovi cesti 39 v Ljubljani. Napovednik predavanja najdete tudi na naslovu <a
href="http://www.ijs.si/ijsw/Koledar_prireditev">http://www.ijs.si/ijsw/Koledar_prireditev</a>,
posnetke preteklih predavanj<span style='color:blue'> </span>pa na <a
href="http://videolectures.net/kolokviji_ijs">http://videolectures.net/kolokviji_ijs</a>.
<o:p></o:p></p>
<p class=MsoNormal style='margin-bottom:12.0pt'>~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~<o:p></o:p></p>
<p class=MsoNormal><b>Doc. dr. Janja Vaupotič,<o:p></o:p></b></p>
<p class=MsoNormal><i>Institut Jožef Stefan</i><b> </b><i><o:p></o:p></i></p>
<p class=MsoNormal><i><o:p> </o:p></i></p>
<p class=MsoNormal><b><span style='font-size:14.0pt'>Radon – škodljiv
človekovemu zdravju, a koristno raziskovalno orodje<o:p></o:p></span></b></p>
<p class=MsoNormal><b><span style='font-size:14.0pt'><o:p> </o:p></span></b></p>
<p class=MsoNormal style='text-align:justify'>Radioaktivni žlahtni plin radon,
ki nastaja v uranovi razpadni vrsti, prispeva skupaj s svojimi kratkoživimi
razpadnimi produkti več kot polovico k obsevni dozi, ki jo človek prejme od
vseh naravnih virov ionizirajočih sevanj. Zato je največje število meritev in
raziskav radona namenjeno radiološkemu vidiku. Tudi mi smo se v prvem obdobju v
glavnem posvetili meritvam radona v različnih delovnih okoljih po Sloveniji
(rudniki, kraške jame, vrtci in šole, bolnišnice, toplice, vodna zajetja,
vinske kleti in v številnih drugih okoljih), izračunom doz ter zmanjševanju
izpostavljenosti radonu. V nadaljevanju smo se usmerili v izboljšanje
metodologije izračuna doz. Predvsem nas zanima vloga, ki jo imajo v njej
nanoaerosoli radonovih razpadnih produktov (do 5 nm). Pri tem so nam v podporo
vzporedne meritve koncentracije in velikostne porazdelitve neradioaktivnih
aerosolov. <span style='font-size:12.0pt'><o:p></o:p></span></p>
<p class=MsoNormal style='text-align:justify'><o:p> </o:p></p>
<p class=MsoNormal style='text-align:justify'>Po drugi strani pa je radon
koristno orodje pri raziskovanju geofizikalnih in geokemijskih dogodkov v
zemeljski skorji, atmosferi in morju. Anomalije v prostorski porazdelitvi
njegove koncentracije namreč kažejo na tektonske prelome, medtem ko so
anomalije v časovni porazdelitvi pogosto odsev povišane seizmične, vulkanske
ali tektonske aktivnosti. Temu vidiku so namenjene naše raziskave radona v
termalnih vodah, v tleh in zraku (v Sloveniji, Italiji in na Japonskem) ter v
morski vodi in v zraku na izbranih točkah v Sredozemskem morju. Identifikacijo
radonskih anomalij smo v zadnjem času znatno izboljšali z vpeljavo metod
strojnega učenja v analizo naših podatkov.<o:p></o:p></p>
<p class=MsoNormal style='mso-margin-top-alt:6.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:
12.0pt;margin-left:0cm;text-align:justify'><o:p> </o:p></p>
<p class=MsoNormal style='mso-margin-top-alt:6.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:
12.0pt;margin-left:0cm;text-align:justify'>Predavanje bo v slovenskem jeziku.<o:p></o:p></p>
<p class=MsoNormal style='mso-margin-top-alt:auto;margin-bottom:12.0pt'><strong><span
style='font-family:"Calibri","sans-serif";color:red'>Lepo vabljeni!</span></strong><strong><span
style='font-family:"Calibri","sans-serif";font-weight:normal'><o:p></o:p></span></strong></p>
</div>
</body>
</html>