<html>
<head>
<style><!--
.hmmessage P
{
margin:0px;
padding:0px
}
body.hmmessage
{
font-size: 12pt;
font-family:Calibri
}
--></style></head>
<body class='hmmessage'><div dir='ltr'><br>Pozdravljeni,<br><br>danes, 24. septembra, bo imela ob štirih popoldne v petem nadstropju v Modri sobi FF dr. Maria Rybakova gostujoče predavanje z naslovom:
<p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><b style="mso-bidi-font-weight:normal"><span style="font-size: 16pt; line-height: 115%; font-family: "Calluna Sans"; font-variant: small-caps; letter-spacing: 1pt;"><br></span></b></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><b style="mso-bidi-font-weight:normal"><span style="font-size: 16pt; line-height: 115%; font-family: "Calluna Sans"; font-variant: small-caps; letter-spacing: 1pt;">>Ponovitev
Vergilijevega Orfeja: Cvetajeva, Rilke, Pasternak<</span></b><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"><br></span></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"><br></span></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;">V četrti
knjigi svojih <i>Georgik</i> je Vergilij kot prvi pesnik klasične antike
zapisal, da je Orfeju spodletelo pri njegovem poskusu, da bi pripeljal Evridiko
iz podzemlja. Temo Orfejevega potovanja v podzemlje je tako neločljivo povezal s
problemom hrepenenja in izgube ter izmikajoče se ljubezni (in spomina).
Vergilijeva različica Orfejeve zgodbe je odločilno vplivala na poznejšo
pesniško ustvarjalnost. Vodila je celo do tega, da so dejanska človeška razmerja
nezavedno ponovila zgodbo obeh mitičnih junakov. </span></font></p><p class="MsoNormal" style="text-indent:35.45pt;line-height:115%">
<p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"><span style="mso-tab-count:1"> </span>Poleti leta 1926 si je začela ruska
pesnica Marina Cvetajeva dopisovati z avstrijskim pesnikom Rainerjem Maria
Rilkejem. Zaljubila se je vanj in vztrajala pri tem, naj bi se srečala. Toda
Rilke je v tem obdobju podlegel smrtonosni bolezni in sredi dopisovanja umrl, zdrsel
tja, kjer ga ni mogla doseči. Odzvala se je s tragično pesnitvijo na temo
podzemlja. Na podlagi analize njunih pisem Rybakova pokaže, kako je pesniški
trio - Cvetajeva, Rilke in ruski pesnik Boris Pasternak, ki ju je predstavil - na
skrivnosten način ponovil mit o Orfeju, Evridiki in Hermesu, z zamenjavo
spolov, kjer je vloga Orfeja pripadla pesnici Marini Cvetajevi, vloga Evridike
pa Rilkeju. <br></span></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"><br></span></font></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align:center;line-height:115%" align="center"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"><br></span></font></p><p class="MsoNormal" style="text-align:center;line-height:115%" align="center"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;">* <span style="mso-spacerun:yes"> </span>* <span style="mso-spacerun:yes"> </span>*</span></font></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align:center;line-height:115%" align="center"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"> </span></font></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%; font-variant: small-caps; letter-spacing: 1pt;">Maria Rybakova</span></font><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;">, rojena v Rusiji, je študirala v Moskvi in v Berlinu ter
pridobila doktorski naziv na področju klasičnih študijev na univerzi Yale v
Združenih državah. Zaposlena je kot asistentka na oddelku za klasične študije
in humanistiko na San Diego State University. Rybakova je avtorica več knjig in
dobitnica literarnih nagrad. V svoji zadnji knjigi, romanu v verzih z naslovom <i style="mso-bidi-font-style:normal">Gnedič</i>, pripoveduje o življenju Nikolaja
Gnediča, prvega - in morda najboljšega - ruskega prevajalca <i>Iliade</i>. Navdih
za svoje romane Rybakova pogosto najde v mitoloških motivih, kot so potovanje
duše v podzemlje (>Anna Grom in njen fantom<) ali reka, ki prevzema človeško
podobo (>Oster nož za nežno srce<, nominirana za mednarodno nagrado Jan
Michalski). Poleg leposlovja in poezije piše Rybakova tudi eseje o recepciji
antike v evropski literaturi in o filozofiji Simone Weil. V Sloveniji bo
sodelovala na mednarodnem simpoziju o položaju latinščine in grščine za železno
zaveso (www.classics.si), ki ga skupaj pripravljata Filozofska fakulteta in Univerza
v Varšavi. </span></font></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"> </span></font></p>
<p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><b style="mso-bidi-font-weight:
normal"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;">Predavanje
bo v angleščini, v torek, 24. septembra 2013, ob 16.00 v Modri sobi v petem
nadstropju Filozofske fakultete. Vstop bo prost. <br>
</span></b></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><br><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><b style="mso-bidi-font-weight:
normal"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"></span></b></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><b style="mso-bidi-font-weight:
normal"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;">Maria Rybakova se v Ljubljani mudi v okviru simpozija "Klasiki in razred: grščina in latinščina za železno zaveso" (www.classics.si), ki se bo začel v četrtek. Vljudno vabljeni! <br></span></b></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><br><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><b style="mso-bidi-font-weight:
normal"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"></span></b></font></p><p class="MsoNormal" style="line-height:115%"><font style="font-size: 16pt;" face="Calibri" size="4"><span style="mso-bidi-font-weight:
normal"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;">David Movrin</span></span><b style="mso-bidi-font-weight:
normal"><span style="font-size: 11pt; line-height: 115%;"><br></span></b></font></p></p> </div></body>
</html>