
<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//EN">

<html><body>

<p>Dragi kolegi,</p>

<p>z veseljem vam sporočam, da je pri Modrijanu prejšnji mesec izšla zelo zanimiva knjiga Tima Whitmarsha »Starogrška literatura« (v mojem prevodu in na pobudo Marka Marinčiča). Daljša predstavitev je na voljo na povezavi <a href="http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/antika/Starogrska-literatura">http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/antika/Starogrska-literatura</a>. V zvezi s tem delom pa je bil v oddaji Kulturni fokus na 1. programu Radia Slovenija 5. julija na sporedu tudi celourni pogovor o starih Grkih; povezava je na: <a href="http://ava.rtvslo.si/predvajaj/kulturni-fokus/ava2.171703486/">http://ava.rtvslo.si/predvajaj/kulturni-fokus/ava2.171703486/</a>. (Žal je ostal notri en lapsus – namreč omemba 'delfskega' cikla namesto 'tebanskega'; hujših strahot zaenkrat nisem opazila.)</p>

<p>Lepe počitnice,</p>

<p>Nada Grošelj</p>

<div>Iz predstavitve knjige:</div>

<div>Kljub nekoliko pustemu naslovu, <em>Ancient Greek literature – Starogrška literatura</em>, monografija Tima Whitmarsha ni »šolski« pregled starogrške književnosti po obdobjih in zvrsteh (čeprav se nekaj poglavij osredotoča na zgodovinska obdobja in čeprav v nekaterih prevladujejo posamezne literarne oblike), ampak poglobljena, kulturološko zasnovana študija, kar je – vsaj v slovenskem prostoru – pri obravnavi antične književnosti velika inovacija. Kulturni zgodovinar ne preučuje antičnih besedil zgolj v njihovih prvotnih kontekstih, ampak tudi v luči poznejših interpretacij in recepcije, kot javna udejanjanja ideologij in razmerij moči.<br /> Whitmarsh se osredotoča na kanonične antične avtorje, vendar na nekanoničen način: za izhodišče posameznega poglavja ne postavi tega ali onega avtorja, ampak osrednja vprašanja in teme, nanizane okoli literarnih besedil, in poskuša rekonstruirati tudi glasove, ki so v antični književnosti odrinjeni na rob.<br /> Knjiga ima tri razdelke; v prvem, <em>Koncepti</em>, se ukvarja z intelektualnimi problemi, ki spremljajo pojem grške literature, na primer z vprašanjem tradicije ali vprašanjem, kaj sploh je literatura ali besedilo; v teku knjige tudi prikazuje razvoj grškega pojmovanja, kako besedila dojemati, urejati in jim pripisovati estetsko in ideološko vrednost. Drugi del, <em>Konteksti</em>, govori o institucionalnih okvirih, v katerih so Grki ustvarjali in doživljali svoja besedila (javno slavje, simpozij, gledališče itn.), in tretji, <em>Konflikti</em>, o glavnih kulturnozgodovinskih temah teh besedil, zlasti o kulturni identiteti, spolu, spolnosti in družbeni razslojenosti.<br />Knjiga je opremljena z izčrpno bibliografijo in je dragoceno čtivo za študente klasične filologije, s svojim živim in nevsakdanjim pristopom pa je primerna za širok krog izobražencev, tudi takšnih, ki ne znajo starogrškega jezika.</div>

</body></html>